Označevanje hranilne vrednosti je obvezno za vsa predpakirana živila, vključno za živila, ki so namenjena obratom javne prehrane, če so ta živila v predpakirani obliki neposredno ponujena končnim potrošnikom (npr. razne omake, pijače v originalni embalaži ipd.). Označevanje hranilne vrednosti ni potrebno v primeru nepredpakiranih živil.
Izjeme, ki so izvzete iz zahteve po obvezni označbi hranilne vrednosti, so navedene v Prilogi V Uredbe (EU) št. 1169/2011.
ŽIVILA, KI SO IZVZETA IZ ZAHTEVE PO OBVEZNI OZNAČBI HRANILNE VREDNOSTI
1. Nepredelani proizvodi, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin;
2. predelani proizvodi, ki so bili le v enem postopku predelave z zorenjem in vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin;
3. vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;
4. zelišča, dišave ali njihove mešanice;
5. sol in nadomestki soli;
6. namizna sladila;
7. proizvodi, ki jih zajema Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih ( 17 ), cela ali mleta zrna kave in cela ali mleta dekofeinizirana zrna kave;
8. zeliščni in sadni poparki, čaj, dekofeiniziran čaj, instant čaj ali čaj, topen v vodi, ali čajni ekstrakt, dekofeiniziran instant čaj ali čaj, topen v vodi, ali čajni ekstrakt, ki ne vsebujejo drugih dodanih sestavin razen arom, ki ne spreminjajo hranilne vrednosti čaja;
9. fermentirani kisi in nadomestki kisov, vključno s tistimi, v katerih je edina dodana sestavina aroma;
10. arome;
11. aditivi za živila;
12. pomožna tehnološka sredstva;
13. encimi za živila;
14. želatina;
15. želirne sestavine za džem;
16. kvas;
17. žvečilni gumiji;
18. živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 25 cm2;
19. živila, tudi obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov dobavlja neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki dobavljajo neposredno končnemu potrošniku.
V 19. točki Priloge V Uredbe (EU) št. 1169/2011 je navedeno, da označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih ni obvezno za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in mikro družbe, skladno s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, katerih povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega števila 10. Metodologija izračuna povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih ur je določena v ” Navodilih o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (Uradni list RS, št. 7/08, 8/09, 107/09 in 109/10), v bistvu pa to pomeni, da se v izračun povprečnega števila delavcev ne štejejo samo zaposleni, temveč vsi , ki delajo za določen pravni subjekt (npr. študentsko delo, pogodbeno delo oz. druge oblike prekarnih zaposlitev.
Pri tem je potrebno poudariti, da odstop po navajanju hranilne vrednosti velja zgolj za tista obrtno proizvedena živila, ki izpolnjujejo pogoj neposrednosti trženja. Kar pomeni, da posredništvo v omenjenem primeru ni dovoljeno, razen če to predstavlja oziroma je vezano le na transport oziroma dostavo živil od proizvajalca do končnega potrošnika oziroma lokalnega maloprodajnega obrata. Kot lokalno maloprodajno podjetje se šteje katerokoli maloprodajno podjetje na teritoriju Republike Slovenije.
Definicija obrtno proizvedenih živil je bila objavljena v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil (Ur. L. RS št. 74/2016).
IZRAČUN/NAVAJANJE HRANILNE VREDNOSTI PRI ŽIVILIH
Pri navajanju hranilne vrednosti se navajajo povprečnih vrednosti, ki temeljijo na:
(a) analizi živila, ki jo je opravil proizvajalec;
(b) izračunu iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin; ali
(c) izračunu iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov.
Navedeno pomeni, da ni nujno potrebno, da nosilci živilske dejavnosti navedejo hranilno vrednost na osnovi analiznih izvidov in za vsako posamezno serijo živil posebej. Pri navajanju povprečne hranilne vrednosti na označbi se dopuščajo tudi odstopanja od dejanskih vrednosti v posameznem živilu. Več o odstopanjih pa je napisano v Smernicah za nadzorne organe v zvezi z določitvijo odstopanj za hranilne vrednosti navedene na oznaki.
Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5959/